Dobrodošli na spletni strani Združenja slovenskih poklicnih gasilcev!

 

 

 

Welcome to the official website of Slovenian professional firefighter association!

 

Datum: 26/5-2015

 

 

Z A P I S N I K

 

 

17. seje Strokovnega odbora za posredovanje v predorih.

IC URSZR - Ig: 22. maj 2015 - 1000 – 1330

 

 

PRISOTNI:

Črt PRAPROTNIK, Drago DOLENC, Miha ERGAVER, Robert KOLAR, Tomaž OBAD, Miran KOROŠAK (v.d. predsednik ZSPG), Franci ŠINK (URSZR) in Robert KEJŽAR.

 

OPRAVIČENI:

Milan DUBRAVAC, Ernest HLASTEC, Andrej BIAGGIO, Luka PANCE, Klemen ZUPANČIČ, Milan PETERC, in Franci PETEK (poveljnik GZS).

 

 

DNEVNI RED:

  1. Branje ter potrditev zapisnika 16 seje, z dne 13.11.2014
  2. Obnovitvena dela v slovenskih predorih ter prezračevalni sistemi v avtocestnih predorih (Drago DOLENC – DARS) – (točka s prejšnje seje)
  3. Novosti v predoru Karavanke – kratka informacija - Kejžar
  4. Kratko poročilo s posveta namenjenega »portalnim gasilcem« (nadaljevanje delovnega posveta za predorske gasilce z leta 2013).
  5. Predlogi glede širitve članstva komisije (po sklepu zadnje seje vendar se predlaga da se točka prestavi na jesenski čas.
  6. Železniški predori – kratka informacija o aktivnostih, ki jih izvajajo SŽ.
  7. Razno

Sejo sem vodil, predsednik odbora, Robert Kejžar.

 

K točki 1.

Preberem zapis 16 seje odbora iz dne 13.11.2014.

Na zapis ni pripomb in se sprejme v predloženi obliki.

 

K točki 2.

Drago Dolenc (DARS) je na kratko predstavil izvedena obnovitvena dela v avtocestnih predorih. Vse predore je potrebno, do leta 2019, uskladiti z evropsko direktivo. Stanje se ugotavlja z obdobnimi inšpekcijskimi pregledi, ki morajo biti vsaj na vsakih 6 let. Glede na

stanje so se na Darsu odločili, da najprej poskrbijo (v dvocevnih predorih) za povezave predorskih cevi (obračališča), na portalih pred vstopom in izstopom v predore. Kjer teh obračališč ni bilo, za interventne službe, se jih uredi (večino so že, Golovec, Ločica, Jasovnik). V naslednji fazi pa se bo pregledalo tudi obstoječe, če so ustrezni. V kolikor niso, jih bodo ustrezno uredili. Tudi predorske cevi ter naprave v njih, so že posodabljali. Tako so v večini predorov posodobili signalizacijo ter sistem za klic v sili. Uredili so prehode pred predori in dogradili hidrantno mrežo, kjer je ni bilo (Golovec).

Trenutno Dars proučuje tudi predlog Draga DOLENCA, da bi tudi v predore, ki so dolgi od 500 do 100 metrov, namestili prisilno prezračevanje z ventilatorji (sedaj le daljši od 1000 m).

Posebna zgodba je predor Karavanke (enocevni predor), kjer so posodobili kompletni video nadzor, zamenjali opremo v nadzornem centru, posodobili predorski radio ter na novo uredili hidrantno mrežo. Tudi prezračevanje je bilo posodobljeno. Sprejeli so sklep (skupaj z avstrijsko stranjo), da se gre v izgradnjo druge cevi (v letih od 2017 do 2022). V tem roku se bo zgradila nova cev ter renovirala obstoječa.

Nato je na kratko obrazložil tudi kako se bo nadgradilo prezračevanje v predorih.

Osnova je, da se zagotovi odvod najmanj 30 MW toplote (če je vozna površina asfalt, pa najmanj 40 MW).

Požarni algoritmi v dvocevnih predorih bi v bodoče delali tako, da bi, ventilacija v cevi s požarom najprej ustavila pretok zraka, nato pa ustvarjala gibanje zračnih ter dimnih mas s hitrostjo od 1,5 do max. 2,5 m/s. V sosednji cevi pa bi ventilatorji ustvarjali nadtlak. To pomeni, da bi vhodni ter izhodni ventilatorji pihali zrak v predor. Le prvi pari ventilatorjev, na strani kjer izhaja dim iz predorske cevi, bi pihali ven, da preprečijo zajemanje dima ter posledično zadimljenost druge predorske cevi.

V predoru Karavanke, pa se je, na sredini predora, povezalo odsesovalno cev, iz katere sedaj lahko, z novimi močnejšimi ventilatorji na portalih, sesamo dimne pline v smeri Slovenije ali Avstrije istočasno. Ob okvari ventilatorja na eni strani pa z enim lahko sesamo iz celotne predorske cevi. Na obeh straneh pa, cca. 100 m od vstopa v predor, preko stropne odprtine piha svež zrak v predor ter se tako ustvarja nadtlak, ter potiska dim proti dvema odprtima stropnima odprtinama, na mestu požara, skozi kateri se sesa dim.

 

K točki 3.

Ker je Drago, v prejšnji točki že povedal večino novosti o predoru Karavanke, sem člane komisije seznanil le z rezultati dveh požarnih testov, ki sta se izvedla kot preizkus novega nadgrajenega ventilacijskega sistema. V predoru (na sredini predora) se je v dveh odprtih kovinskih posodah (cca 1,5m x 1,5m) zakurila vnetljiva tekočina. Sistem v predoru je zaznal požar ter aktiviral požarni algoritem prezračevanja. Prezračevanje je delovalo v redu in novi sistem se je pokazal kot zelo učinkovit. Rezultati so bili bistveno boljši kot v starem sistemu, kar je posledica nadgradnje sistema. Povezave cevi za odvod dima ter toplote, povečane moči odvodnih ter dovodnih ventilatorjev ter boljšega tesnjenja požarnih loput, v stropu predora.

 

K točki 4.

Posvet na temo ukrepanje gasilskih enot ob intervencijah v predorih je bil izveden v januarju 2015. Posvet je bil namenjen Regijskim poveljnikom, vodjem izpostav URSZR, poveljnikom GZ, GPO, PGD, ki so predvideni kot portalni gasilci ter poveljnikom in vodjem operative, enot, ki pokrivajo predore kot predorski gasilci.

V prvem delu je Drago Dolenc predstavil evropsko direktivo iz leta 2004, ki je bila uvedena v slovenski pravni red v letu 2006 (slovenski AC predori morajo biti usklajeni z direktivo do aprila 2014, Karavanke do aprila 2019) ter nas seznanil s potrebnimi deli na področju varnosti v predorih, ki se bodo izvajala v obdobju do konca leta 2019.

Franci ŠINK je nato na kratko predstavil enote, ki so predvidne za posredovanje v posameznih predorih (tako predorski kot portalni). Razložil je tudi koncepte delitve nesreč v predorih, tako po vrsti nesreče kot velikosti. V odvisnosti od velikosti nesreče je predstavil tudi predlog plana alarmiranja, ki določa koliko gasilcev ter katerih se alarmira na nesrečo za posamezni predor.

Milan DUBRAVAC je predstavil predlog koncepta izobraževanja predorskih ter portalnih gasilcev v celoti.

Zadnja točka je bila namenjena pregledu izrednih dogodkov v zadnjih dveh letih. Za podatke je poskrbel Drago Dolenc.

Posvet je bil dobro sprejet in tudi odziv je bil pozitiven. Mnenje vseh je bilo, da je potrebno z aktivnostmi nadaljevati.

 

Sedaj, ko je razdeljene večina opreme za portalne gasilce, uprava zbira podatke iz gasilskih zvez, kako so opremo razdelile po PGD. Ko se podatki uredijo se pregleda stanje opreme ter gasilcev za vsak predor posebej. Ugotoviti je potrebno, če je stanje opremljenosti enot (tako portalnih kot predorskih gasilcev) ustrezno. V kolikor se za katerega izmed predorov ugotovi, da ni ustrezno se nato pripravijo predlogi, kako čim prej zagotoviti ustrezen nivo. Trenutno je potreba po dodatnih izobraževanjih, saj vsi portalni gasilci še niso šli skozi izobraževalni program. Pri opremi, pa se kaže neusklajenost za pokrivanje predorov proti Vipavi, ki jih pokrivajo gasilci iz GRC Ajdovščina.

 

K točki 5.

Glede širitve članstva se, zaradi odsotnosti poveljnika GZS, prisotni strinjamo, da se prestavi na naslednjo sejo odbora. Smo pa mnenja, da bi se komisija lahko širila le s člani, ki so neposredno povezani s predori. Predlaga se predstavnik DRSC (ki pokriva predora Ljubelj ter gradi predor v Škofji Loki – Sten. K sodelovanju pa bi povabili tudi vodje izpostav URSZR, s področij, ki pokrivajo predore. Predstavnike s strani GZS pa bi predlagal poveljnik Franci Petek. O širitvi članstva ter nadaljnjem delu se bomo opredelili na naslednji seji.

 

K točki 6.

Franci Šink je povedal, da je URSZR podpisala pogodbe z gasilskimi enotami, ki pokrivajo daljše železniške predore in predstavnike slovenskih železnic pozvala da sprejmejo ustrezne ukrepe, da se prične reševati tudi problem železniških predorov, za katere v Sloveniji nobena enota nima ustrezne opreme za posredovanje.

Robert K. sem prisotne seznanil s sestankom, ki smo ga imeli na SŽ, zaradi obnove železniškega predora Karavanke. V predoru naj bi odstranili en tir, ter uredili dovozno površino skozi celoten predor. Projekt bo potrebno uskladiti z avstrijsko stranjo. Od gasilcev pričakujejo, da napišemo naše zahteve, glede opreme ter moštva za posredovanje, da se nato pripravi projekt v celoti.

 

K točki 7.

Drago Dolenc vpraša, kako je s posredovanjem gasilcev v predoru, če pride do vžiga električnega vozila. Gasilci imamo sicer na razpolago računalniški program, v katerem so opisane vse posebnosti vseh proizvajalcev vozil. Žal teh programov nimajo vse enote. Smo pa s problematiko električnih vozil seznanjeni, poznamo sisteme odklopa elektrike, bomo pa, v primeru požara vozil najprej gasili z razdalje, saj bo, po vsej verjetnosti, ob našem prihodu nemogoče najprej izklapljati stikalo.

 

Tomaž Obad je opozoril na problem previsokih tlakov, v hidrantni mreži, v predorih. Ti tlaki so tudi preko 12 bar. Drago Dolenc pove, da so po evropski direktivi priporočeni tlaki do 12 bar. Gasilci smo mnenja, da so ti tlaki prenevarni in je hidrantno omrežje neustrezno za naše delo. Če polnimo cisterne s tako visokimi tlaki lahko pride do poškodb cistern (jih napihne). Ob hidrantih so v hidrantnih omarah tudi C-cevi ter ročnik za gašenje. V kolikor bi se kdo odločil, da bi uporabil ročnik ter cevi s hidrantne omare ter pričel gasiti, obstaja velika verjetnost da bi prišlo do poškodb, saj je gašenje z 12 bar. tlaka nemogoče (običajno imamo na ročniku za gašenje od 4 – 5 barov tlaka. če pri tlaku 12 barov spustimo cev in nekoga udari s spojko mu zagotovo povzroči hude poškodbe (zlom kosti, ob udarcu v glavo pa so lahko poškodbe tudi smrtne). Drago Dolenc zato predlaga, da se pripravi dopis ter se ga pošlje Ministrstvu RS za infrastrukturo, ki je skrbnik Uredbe o tehničnih normativih in pogojih za projektiranje cestnih predorov v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 48/06, 54/09 in 109/10 – ZCes-1), da se uredi področje tlakov v hidrantnih mrežah v predorih.

Miha Ergaver iz GRC Ajdovščina nas na kratko seznani z vajo, ki so jo imeli 17.5.2015. Na vaji so imeli težave z radijskimi zvezami, ki jim niso delovale zadovoljivo. Težave so imeli tudi s postavitvijo šotorov iz prikolice za množične nesreče, saj jih, zaradi burje niso mogli postaviti. Na vaji so ugotovili, da jim je oprema, ki je bila razdeljena med enote portalnih gasilcev, precej olajšala delo, vendar menijo, da delitev opreme po GZ ni bila ustrezna. Gasilske zveze na Vipavski strani opreme (vozički za prevoz opreme ter nosila) niso dobili in so si jih na vaji sposodili od gasilcev iz GZ Postojna. Franci Šink pove, da se delitev opreme sedaj preverja in v kolikor se ugotovijo neskladja, se jih poskuša odpraviti.

Glede radijskih zvez smo ponovno ugotovili, da povsod ne delujejo zadovoljivo (tudi v predoru Kastelec ter Dekani, se jim, v radijske zveze, pojavljajo motnje iz Kranja. Čim prej bi bilo potrebno, v vse predore za delovanje zvez za gasilce, namestiti kanala ZARE 31 ter 32, kot je to v predoru Karavanke, Ljubelj in Markovec.

 

 

Zapisal: predsednik ODBORA

Robert KEJŽAR l.r.

 

 

 

 

                               1 x Miran KOROŠAK – ZSPG –v.d. predsednika

                               1 x Franci ŠINK - URSZR

                               1 x Franci PETEK – GZS - Poveljnik